Kitajska drži v šahu evropsko industrijo, na mizi Bruslja tudi najmočnejše orožje

Evropska unija (EU) si prizadeva za odpravo odvisnosti od redkih zemelj iz Kitajske, je danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, potem ko je Peking napovedal nadaljnje omejitve izvoza surovin, ki so ključnega pomena za številne pomembne sektorje.

“Cilj je zagotoviti dostop do alternativnih virov ključnih surovin v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju za evropsko industrijo,” je v Berlinu dejala von der Leyen.

Kitajska je vodilna dobaviteljica redkih zemelj na svetu, ki so ključne za proizvodnjo sodobnih tehnologij, vključno s pametnimi telefoni, vetrnimi turbinami, električnimi vozili in vojaško opremo. V okviru trgovinskega spora z ZDA je Peking sprva omejil izvoz redkih zemelj in magnetov, ta mesec pa je okrepil še nadzor nad izvozom tehnologij in izdelkov iz teh surovin.

Prejšnji teden objavljene številke kitajske carinske službe so pokazale, da je izvoz redkih zemelj iz Kitajske, ki so ključne za elektromotorje, v septembru v primerjavi z avgustom padel za 31 odstotkov. Zadnje izvozne omejitve so prisilile več evropskih podjetij v zaustavitev proizvodnje, kar je povzročilo gospodarsko škodo, STA povzema navedbe AFP.

“To ogroža stabilnost globalnih dobavnih verig in bo imelo neposreden vpliv na evropska podjetja. Če upoštevamo, da več kot 90 odstotkov redkih zemeljskih magnetov za potrebe evropskih podjetij prihaja iz uvoza iz Kitajske, vidimo visoko stopnjo tveganja za Evropo in njene najbolj strateške industrijske sektorje. Od avtomobilov do industrijskih motorjev, od obrambe do vesoljske industrije ali od čipov za umetno inteligenco do podatkovnih centrov,” je v Berlinu dejala von der Leyen.

Strahovi glede zaustavitev proizvodnih linij

Ena od “žrtev” trenj so kupci nizozemskega proizvajalca čipov Nexperia. Kitajska je prepovedala izvoz končnih izdelkov podjetja Nexperia kot odgovor na prevzem nadzora nad podjetjem s strani Nizozemske, katerega kitajski lastnik Wingtech je bil s strani ZDA označen kot potencialno tveganje za nacionalno varnost.

Čipe tega nizozemskega podjetja kupujejo praktično vsi evropski proizvajalci avtomobilov. Povprečen evropski avtomobil jih vsebuje 500, so poročali nemški mediji. Gre za nov dokaz težav evropske avtomobilske industrije pri vzpostavljanju odpornih dobavnih in vrednostnih verig.

Nemški avtomobilski gigant Volkswagen je že opozoril, da bi težave v dobavni verigi lahko pripeljale do zaustavitve proizvodnje, včeraj je javnost obvestil, da ima še za približno teden dni zalog čipov. Težave ima tudi dobavitelj delov za avtomobile Bosch. “Trudimo se, da bi se izognili ali čim bolj zmanjšali omejitve proizvodnje,“ je v izjavi, poslani po elektronski pošti agenciji Reuters, dejala predstavnica podjetja.

Na mizi tudi najmočnejše orožje?

EU si kratkoročno prizadeva najti rešitev s kitajskimi partnerji, je dejala von der Leyen. V torek je evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič o tem po telefonu govoril s kitajskim ministrom za trgovino Wang Wentaom. Ta je pristal na srečanje v Bruslju v prihajajočem tednu, ki pa je bilo včeraj odpovedano.

Evropska komisija se je odločila za pogovore na strokovni ravni, da bi ublažila napetosti zaradi pekinških omejitev izvoza redkih zemelj, ki jih voditelji EU označujejo za gospodarsko prisilo.

“Pripravljeni smo uporabiti vse instrumente, ki jih imamo na voljo, da se po potrebi odzovemo. S partnerji iz G7 bomo sodelovali pri usklajenem odzivu,” je danes dejala predsednica komisije.

Njena izjava sledi pozivu francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da naj EU uporabi instrument zaščite proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države. Instrument je EU sprejela leta 2023 kot odziv na kitajske prakse in velja za najmočnejši instrument evropske trgovinske politike. Z njim je mogoče vplivati na trgovino s storitvami, intelektualno lastnino, dostopnost do javnih naročil.

Tudi nemški kancler Friedrich Merz naj ne bi nasprotoval. A za sprožitev ukrepa je potrebna kvalificirana večina 27 držav članic. Za zdaj ni jasno, ali je ta zagotovljena.

Ena od alternativ recikliranje

EU sicer po vzoru energetskega načrta REPowerEU, sprejetega po ruskem napadu na Ukrajino v letu 2022, pripravlja tudi načrt za večjo neodvisnost na področju surovin RESourceEU.

Pomemben del načrta EU za zmanjšanje odvisnosti bo recikliranje. “Nekatera podjetja lahko reciklirajo do 95 odstotkov ključnih surovin in baterij,” je dejala.

Unija se bo po njenih besedah osredotočila tudi na spodbujanje proizvodnje in nadaljnje predelave ključnih surovin ter vzpostavljanje partnerstev z državami, kot so Ukrajina, Avstralija, Kanada, Kazahstan, Uzbekistan in Čile.